Diši po resničnosti
Položila sem tvoje poglede
na robove knjig,
v drobne trenutke tišine,
kjer se ne vidi
kako domišljija lahko boli.
Ljubezen,
sem si rekla,
je iluzija z okusom po resnici.
Bila sem umetnica -
v slikanju laži,
v brisanju resničnosti,
v verovanju v nikogar.
A potem si prišel -
z vsakdanjostjo,
z besedami, ki niso bile popolne,
bile pa so prave.
Z dotikom, ki ni bil iz filma
Rimske počitnice,
a bil je človeški.
Nelagodje se je skrilo
v gube tvojega smeha,
v način, kako si me klical,
kot da si moje ime nosil v sebi že dolgo
pred tem, ko sem se te izmislila.
Zdaj vem —
nisi bil privid.
Bila sem jasnovidka,
s preveč srca in premalo poguma,
da bi verjela resničnosti,
ki nosi obraz iz sanj.
Tokrat ti je (imam na sumu vpliv poznopoletnega sonca), nekoliko potegnilo pisalo v smeri ljubezni ... To neizpodbitno, iskreno čustvo (pa naj si bodi tako ali drugačno) ti zna, na prepričljiv način, pesem še posebej oplemenititi. Ni kaj, užival sem v branju, poetesa Marija!
Prijeten sobotni večer ti želim,
Sašo
Marija dobro jutro
Sem prebrala in lepa pesem je.
Lepo nedeljo ti želim
Irena
Hvala vam za branje in komentarje, spoštovani:
Svit,
Lidija in
Irena
Lep dan vam želim!
Marija
Marija,
Lepo si to napisala, morda se lotiš še prepesnitve tega besedila v sonet
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljen Dejan, hvala za komentar
... in ja, mogoče bo nekoč, ko mi bo zmanjkalo drugih idej :D
Nikoli ne reci nikoli!
Lp, Marija
Čestitke k pesmi, ki preveva z bližino ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 20. 09. 2025 ob 16:57
- Prebrano 913 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 352.8