Simbioza
Najina pesem
poje glas,
ga slišim v noči,
ko tema zavese soncu zastre,
iz grla pridoni
pridušeni krik
a ni krik bolečine
je zven skupne harmonije
v duetu prebijava
trdoto dneva,
pohodiva črne misli,
jih izženeva daleč proč od naju
lepota tvojih misli
mi pričara novi svet
malce tuj a sprejemljiv
ravno takšen kot si ga želim
sladek okus ima varnost,
ko pogled mi postaviš
v srečno smer poti,
po kateri s teboj me pelje.
IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 12. 11. 2009 ob 16:09
- Prebrano 656 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 180
- Število ocen: 5