Simbioza

Najina pesem
poje glas,
ga slišim v noči,
ko tema zavese soncu zastre,

iz grla pridoni
pridušeni krik
a ni krik bolečine
je zven skupne harmonije

v duetu prebijava
trdoto dneva,
pohodiva črne misli,
jih izženeva daleč proč od naju

lepota tvojih misli
mi pričara novi svet
malce tuj a sprejemljiv
ravno takšen kot si ga želim

sladek okus ima varnost,
ko pogled mi postaviš
v srečno smer poti,
po kateri s teboj me pelje.


IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 12. 11. 2009 ob 16:09
  • Prebrano 656 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 180
  • Število ocen: 5

Zastavica