
Tišina se kot tanka plast prahu spusti na vse,
kar se je danes zgodilo.
Oči se zapirajo,
a v notranjosti še vedno utripajo podobe -
nekatere jasne,
nakatere razbite kot steklo.
Čutim, kako moje misli
počasi izginjajo,
kot da bi jih spomin izpiral iz mene.
V tej pol temi
mi ostane občutek,
da sem nekje vmes -
med zvezdami, ki se še niso prižgale,
in svetom, ki se še ni odločil, da bo svet.
Oči se zapirajo v sanje
in pogreznem se v prostor,
kjer čas nima omejitve.
Žiga Lev
Svet bi lahko bil drugačen
Večinoma ga ne moremo
Izbirati včasih pa izberemo
Nevede kakšno drugo
Varianto. Pesem je lepa.
Lep pozdrav
Irena
Irena, zahvaljujem se za komentar. Svet bi lahko bil drugačen. Sreča je tudi da imamo želje in sanje, ki nam polepšajo dan.
Lp!
Čas je v sanjah brez omejitve ... tudi v poeziji je lahko tako ...
Čestitke.
LpL
Lidija se strinjam s teboj. Zahvaljujem se za podčrtanko.
Lp.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!