
Večni dnevi,
ohranjajo moje ravnotežje.
Ko se iz včeraj pomaknem v danes
in ko danes preraste v jutri.
Ali dnevi v resnici izginjajo?
Ali samo rastejo?
Včeraj me ni,
jutri me ne bo.
Zato sem zdaj tukaj.
In lovim nove podobe zvezd v jasni noči,
da me njih sij pospremi v dan, ki nikoli ne izgine.
In da danes vem, da življenje je prekratko,
da bi razmišljala o dnevu, ki me ne čaka.
Čudovito je biti tukaj,
danes, s teboj.
Z menoj.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!