V Bosno!
Spet bo zavreščala Baščaršija
in v prijazno, spenjeno Miljacko
bomo bledi slovenski muzeljni
namočili svoje otrple repke.
Ni še čas! Ni še čas!
bo slišati izza Jahorine
(navzdol od Ljubljane sem!).
Polmesec se bo prikupil zvezdi
in čevapčiči bodo mežikali
v svobodnem, balkanskem verzu.
Sence bodo neslišno legle
(vročično drgetajoče)
druga k drugi:
daleč, daleč navznoter
pa najbrž tudi malo navzven.
Že vidim, da si bom nemirno roko
potegnil skozi štrleča ušesa
in jo iztegnil nazaj tja, do Evrope.
Krempelj bom namočil v turško zlato
in skozi vesolje poslal domov
vrisk vznemirljive bolečine.
Tačas pa bodo doma
mati kuhali govejo juho
in karali brbotajoče paglavce,
naj dajo vsaj pri maši mir:
ker, če se je že dal križati,
naj poje vsaj kos kuhane govedine,
preden bo vstal od mrtvih.
Oče pa bo (kot je to v navadi)
preklinjal tiste segmente oblasti
ki so zelo uspešno zakrivili
nizko odkupno ceno koruze.
Na dušek bo izpil polič
svojega bledega, domačega vina
in odhitel kar v blatnih škornjih
poonegavit sosedu deklo.
Po Ilidži pa se bo tačas sprehajal
molčeč, dostojanstven sivobradec
z izjemno natančnimi zapiski
v svojem srhljivem rokovniku.
in v prijazno, spenjeno Miljacko
bomo bledi slovenski muzeljni
namočili svoje otrple repke.
Ni še čas! Ni še čas!
bo slišati izza Jahorine
(navzdol od Ljubljane sem!).
Polmesec se bo prikupil zvezdi
in čevapčiči bodo mežikali
v svobodnem, balkanskem verzu.
Sence bodo neslišno legle
(vročično drgetajoče)
druga k drugi:
daleč, daleč navznoter
pa najbrž tudi malo navzven.
Že vidim, da si bom nemirno roko
potegnil skozi štrleča ušesa
in jo iztegnil nazaj tja, do Evrope.
Krempelj bom namočil v turško zlato
in skozi vesolje poslal domov
vrisk vznemirljive bolečine.
Tačas pa bodo doma
mati kuhali govejo juho
in karali brbotajoče paglavce,
naj dajo vsaj pri maši mir:
ker, če se je že dal križati,
naj poje vsaj kos kuhane govedine,
preden bo vstal od mrtvih.
Oče pa bo (kot je to v navadi)
preklinjal tiste segmente oblasti
ki so zelo uspešno zakrivili
nizko odkupno ceno koruze.
Na dušek bo izpil polič
svojega bledega, domačega vina
in odhitel kar v blatnih škornjih
poonegavit sosedu deklo.
Po Ilidži pa se bo tačas sprehajal
molčeč, dostojanstven sivobradec
z izjemno natančnimi zapiski
v svojem srhljivem rokovniku.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 12. 11. 2009 ob 13:53
- Prebrano 726 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250
- Število ocen: 6
