Sredi ceste, v tihi noči,

zajec skoči pod kolesa.

V trenutku se konča ta svet,

še pred minuto neskončno lep.

Lahko bi še iskal družico,

lahko bi še gledal v metulje,

se zbujal v sveža jutra

in se skrival v mehki travi.

Lahko bi…

Moral bi…

Ni več tvojih korakov,

ni več tvojega veselja.

Končala sem tvojo zgodbo,

in ostala s svojo tu.

Le jaz sem videla tvoje slovo,

za trenutek lebdeče telo.

Ostala je tišina.

Ostalo je nočno nebo.

Bolečina tvoja,

moja,

ko življenje se konča.

Zakaj srečala sva se???

Oprosti, prehitro je bilo.

Barby