vznemirjenje ne zgnije na močvirnatem terenu
sveži nalivi, ognji
prikazen v prahu
čakanje negibno, v roki
pod krilom, med korakom
osemeni se moj glas
v porozni zgodbi se lubje votlo oglaša
zemlja trza, veje polzijo v sok
jetra nabrekajo v vinu, olje drsi
za šipo, kjer se stiska mraz
okrog kozarca, v katerem ubijam čas
odlušči polt, ne laži
sezuj se, zabriši spečo kožo
dlake, obešalnik
polokaj kri, da meso zbledi
do jutra, do duše
ne ubijaj besed, ne igraj se z mano
daj mi mrhovino, spleti pajčevino
odvrzi me v gnojišču
med glave živine, z zobmi v vratu
ždim kot pretepena mačka v kotu srca

sheeba