
Sedim in gledam tja,
bolj v misli, kot naprej.
Bežijo mi kot raketa
brez povratka.
Isčem odgovore na nora vprašaja,
posebnih situacij
in norih želja.
Imela bi te ob sebi.
Moja frekvenca utripa s tvojo.
Objamem srce,
ki ne ve, zakaj prav ti, prav zdaj.
Od kod?
Odpiraš mi srce in spreminjaš mi obraz.
Sama sem bila srečna, veš.
Ali pa morda sploh ne? Ne vem.
Vsakič ko greš, zaboli.
In ko se vrneš spet, boli še bolj.
A če te ni, se izgubim.
Hvala, ker si.
Hvala, ker prvič živim.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!