
Požreš me kot volk in v tebi se zgubim. Pogledi me grizejo kos za kosom in počasi me več ni. Oče odreši me, ne vpelji me v skušnjavo temveč reši me hudega.
Sem senca tebe, njega, nje, njih. Hodim v temi in svetloba me slepi. Objemi me Oče, ne odvrži me v kot pekla, saj sem tu že preveč domača.
Hodim in se opotekam ob svoje obljube, ki so le odmev katerega se vidi le na gladini jezera. Odreši me Oče, da se lahko dvignem sama.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: mejremameri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!