
Okvirji so za slike,
ki zgodb več ne pravijo,
trenutki, ujeti v večnost,
se v obraz mi smejejo.
Obut v stopinje drugih,
svoj korak sem izgubil
in znan odsev v zrcalu,
obraz neznanca je dobil.
Kje sem se pozabil
in kdaj prah me je pokril?
Kot listje v jeseni
sem še barvo spremenil.
Okvirji so za slike,
a te slike nočem več.
Spusti me v življenje,
tu na steni sem odveč.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Marín
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!