
veter nikoli ne zapiha enako,
a jadro ga je že navajeno.
grem, premik sem, na poti pred mano,
postaja preteklost, cilj na horizontu
naslednja postaja vlaka, sedež v smeri vožnje
zakaj?
nevidna sila v vleki lokomotive, prebijanje skozi zrak
izstreljena žoga lahkotnosti v nasprotni veter
strah, nemoč me odvračata od cilja,
nevidna roka, podaljšana roka cilja,
me vleče k sebi: ljubezen, dolžnost, moram
izbira, prva izbira, prava pot, skriti pretek-prihoda
spotaknem se, odnaša me
spodleta mi vedno drugače,
da mi naslednjič spodleti bolje
za junake, ne bedake, junaki vedo
veter nikoli ne zapiha enako,
a jadro ga je že navajeno
Toliko življenjskega najdem v njej.
Lepa.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marsko-Marjan Škoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!