prevedeno s pomočjo UI; 

ganljiva pesem nabita z iskreno bolečino:

Umolkli so glasovi,

umolknile besede.

Življenje se v tišini

spet igra s samo seboj.

Na harfi smrti

plešejo melodije.

Zrak nam odpira pot,

in solze zavzamejo naše žalosti.

Iz ulic daljave slišimo

šepete, ki počasi ugašajo.

Majhne ustnice obmolknejo,

resnico pogoltne njihova bolečina.

In danes, kot vsak dan,

resnica strada

sredi obilja laži.

Kot da človek iz Gaze

nikoli ni obstajal —

kot da je bil le zrno peska

v morju krvi in trpljenja.

Morda je napočil čas,

da se srečajo

pod bilko trave,

na grobu brez imena,

brez solze,

brez jezika,

ki bi znal to bolečino razložiti.

Ali bo kaj kmalu prišlo do sprememb? Ali bodo klici pesmi premaknili "vrhove"? To se sprašujem vsak dan ....

Hvala Fiona hvala Nada za komentar.

Lp, Faeq 

Zemlja je zemlja grobov prednikov. A kruto je, da postaja zemlja grobov potomcev.

Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š. 

Hvala Milan za komentar in podčrtanko.

Lp

Faeq