Molčanje
Molčijo ulice,
ko roka udari šibkejšega,
ko beseda poreže kot nož,
in oči se obrnejo proč,
kot da je tišina varnejša
od resnice.
Molčijo pesniki,
ko nekdo iz zločinca dela junaka,
ko se smeh razlega nad smrtjo,
in aplavz objema morilca,
kot da je moč lepša
od pravice.
Molčijo ljudje,
ko krivica zagrabi človeka,
ko ga stiskajo verige
posmeha, zaničevanja,
in tišina je njihov ščit,
da jih ne bi zadel udarec
iste roke.
A vsak molk
je kamen na grobu resnice.
Vsaka pogoltnjena beseda
je krvav podpis pod krivico.
In ko bo zmanjkalo glasu,
bo še tišina kričala —
da smo vedeli.
Jaz jih imam dvajset
in ne bom tiho.
Moje grlo je živo,
moje besede ne bodo zaklenjene.
Če me bo tišina hotela pogoltniti,
bom govorila glasneje.
Kajti pravica se rodi
iz glasu,
ki si upa.
Malna lepo pozdravljena
Veliko si napisala to ti pišem
Zato ker je zelo dobro
Napisano in kar sočustvujem
S tvojimi verzi v pesmi.
Čestitke in lepi dan ti želim
Irena
Spoštovana Irena - berem vaše komentarje in vaše pesmi na portalu - pa težko razumem in ene in druge.
Tudi vam želim lepI dan in razmišljajočo noč!
Malna
Čestitke za družbenokritično refleksijo, tako potrebno v tem obupnem času!
LpL
Malna in Lidija
Ne razumem vajinega
Nerazumevanja saj
Prazaprav pišem zelo
Preprosto. Kako to da me
Drugi razumejo ravno vidve
Pa vidim da res ne.
Irena
Pa še to ponoči sem prav
Dobro spala in se nikakor
Nisem obremenjevala z
Vajinimi komentarji.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Malna
- 29. 08. 2025 ob 18:49
- Prebrano 406 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.9