Furman v mesto se odpravi zdaj,
s konjsko vprego, prašen je njegov plašč.
Prevoznik, grob, a pošten je njegov značaj,
ko konj se spotakne, sliši se njegova strast.

Po cesti dolgi v daljavo ga žene trud,
tovor težak varno mora pripeljat.
Za furmana v mestu se najde kruh,
čeprav se mora včasih razjezit in s kletvico končat.

A v srcu dobroto skriva ta mož,
čeprav na zunaj je videti hud.
Njegovo delo je trdo kot njegov gozd.

In ko se vrne, utrujen, a srečen mož,
se spočije, preden spet gre na pot,
s konjsko vprego, z novim žarom, v nov dan.

Tomaž Jevšenak