Moje oči so kot okna,
skoznje z ljubeznijo gledam.
Ne bom si zapirala polkna;
rajši v svetlobi posedam.

Moje oči so zrcala;
pridi se vanje zazreti!
Rada ti bom pokazala,
kaj mogel v njih bi uzreti.

Moje oči v noč strmijo,
tebe ne najdejo v temi.
Eno, le eno želijo:
Žalost v srečo spremeni.

Moje oči so kot morje,
v njih je prepolno solza.
V noči zdaj iščem obzorje,
ob svitu pa najdem Boga!

Katarina Ambrož