Nimam več časa, da bi trošil ga kar tako,
za drobne prepire, ko iztrgaš mi iz srca roko.
Za utapljanje žalosti in sedenje zraven vas,
ko ob kapljici rujnega pozabljate na čas.

Nimam več časa, sonce bo kmalu zašlo,
tudi upanje srčno je že večkrat pošlo.
Naj sedim in zrem v bleščeče ekrane,
ki mi pravijo, da vse moje želje so že zaspane.

Sistem zla res je začaran krog,
ne mara naše svobode log.
Ne mara ljudi, ki le v srcu živijo,
jim pravi, da brez njega močno trpijo.

Nimam več časa, da večno vam kimam,
da mi vsak dan naštevate vse, česar nimam.
Prosim, pustite me le v miru živet –
svobodo bi rad kupil, a bo prej treba umret.

Rok Leš