
Njene roke
so bile vedno zaposlene.
Niso mirovale.
Niti tedaj ne, ko je zunaj
več dni gosto snežilo.
Sneg je debelo pokril zemljo,
da si je odpočila
in se pripravila na rojstva,
ki so se, kot po čudežu
pričela dogajati s prvo otoplitvijo.
Takrat je Matija razbil led in Gregor
je poparčkal vse zaljubljene ptičke.
Kar naenkrat so se po poljih
med zmehčanim snegom
pojavile rjave zaplate,
podobne sončnim pegam
na preobčutljivi koži.
Izpod okovanih gojzarjev
so se pocejali drobni potočki
in jih nemalokrat premočili,
da so se čez noč zgubali in otrdeli.
Zemlja pa je postajala vedno bolj
prijazna, mehka in prožna
za vsa mala bitja,
ki so se naprezala in lezla
Pokonci izpod korenin*
V njenih rokah pa je bilo doma delo
in skromnost, taka ki ve,
da vsaka drobtina pozna svoje ime.
In vsako jutro je vstala prej od svetlobe,
kot da hoče pomladi pokazati pot.
Hvala, Ronja ☆
hvala Svit ☆
Lep dan vama želim,
Marija
Takšne so bile naše stare mame! Kako lep spomin!
Te naše stare mame. Jaz sem imela dve čudoviti ...
Lp Tolminka
Čestitke k odi starim mamam ...
lp, Ana
Nada, tolminka, hvala za pozornost
in upam, da imate vsi , ki ste brali to pesem, lepe spomine na stare starše.
Jaz sem na žalost, imela živo le eno, vsi drugi so na razne tragične načine preminuli, a ta je bila res čudovita, kar ugotavljam šele sedaj.
Takrat sem jo, kot otrok, jemala za samoumevno, mogoče zato, ker smo živeli v istem gospodinjstvu.
Lp, Marija
Hvala, Ana, vesela sem podčrtanja.
Želim ti lep dan, Marija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!