Nekje, prav čutim jih, so vse ideje,

se vsaka v pajčevini pozibava, 

nevidne lepijo razpete veje.

Navdih s prepihom pretirava.

Lovim in čakam kakor pajek muho

in spet se v duši čuden dvom razlega.

Besed spet ni za literarno juho.

Zataknjena ustvarjanja zadrega.

Ne vem, naj jočem nad usodo, smolo?

Še čakam? Me bo sreča izigrala?

Že vem, bom vzela svinčnik, novo polo

in to kar čutim hitro zapisala.

"No daj, naredi nekaj!" Sem si rekla

in ja, namesto juhe pesem splekla.

olgasem