Sanje so čudne, v njih smo vsi mladi,

nobenega starca in bolnega ni.

V labirintih pošasti, gradovih zakladi, 

čeprav so bizarne, vse v redu se zdi.

Padam v prepad ali nekam bežim, 

noge svinčene s težavo premikam. 

Po zraku brez kril k tebi letim, 

na platno stvari neobstoječe slikam.

Moreče predolge so, kratke prijetne, 

v enih denar moram v zemljo sejati. 

Včasih oblegajo me ženske prevzetne, 

pa sanje pri grdih, mi ukažejo spati. 

Dragon