Me še prepoznaš mati?
Nikoli ne bom pozabil
gibov tvojih rok
ob mesenju kruha;
ne brezglasnega ihtenja v predpasnik,
ko si pred nami otroci
želela skriti svoje solze.

Me še prepoznaš oče?
Neizbrisljivo je,
kako si me učil
nad drvmi vihteti sekiro;
kako dobil sem jih s pasom,
ko si me prvič našel
s cigaretom v roki.

Me še prepoznaš ljubezen moja?
V vseh teh letih zakona
sem bil preveč zdoma;
pozabil na preveč
obletnic najine poroke
in tvojih rojstnih dnevov;
prinesel ti premalo
šopkov in prest.

Me še prepoznaš moj dragi sin?
Si že pozabil,
kolikokrat sva v škornjih
po blatu igrala nogomet;
kako iz lesk delala
frače, loke in piščali,
pod mostom lovila ribe
in plezala v vrhove smrek?

Me še prepoznaš prijatelj iz vojske?
Skupaj sva puzala po prašini,
na rob zlagala uniforme,
čistila kalašnike in barete;
pisala zaljubljena pisma puncam,
ki so čakale doma
in se do nezavesti napila,

vsakič, ko sva v mesto šla.

Nič in nihče
ni več isto,isti
kot včeraj.
Ali obstajata
grenkobna sladkost
in sladkobna grenkoba?
Me sploh še kdo prepozna,
zdaj ko sem od frizerja
z novo pričesko? !

Hovk