Tiho drobiš kruh
v skodelico bele kave,
kakor si včeraj
in predvčerajšnjim
in odkar vem zate.
Kot jutranji obred
časa, ki izginja
in se vpija v gube
tresočih se zgaranih rok.
Mir in preprostost
bosta znotraj mene,
tudi ko bo stol prazen,
dišala po cikoriji in proji.
Ronja
tolminka
Poslano: 21. 08. 2025 ob 16:12
O, čudovita!
Všeč mi je 1
levcek
Poslano: 23. 08. 2025 ob 12:23
Zelo lepa
Lp, Mateja
Lidija Brezavšček - kočijaž
urednica
Poslano: 25. 08. 2025 ob 13:00
Odlična .
Tukaj vstavi " se"
LpL
Všeč mi je 0
Poslano: 25. 08. 2025 ob 14:04
Lidija, hvala za oceno in popravek!
Vse dobro,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ronja
Pesmi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!