
Nikoli nisem verjela ljudem
ko so o tebi grdo govorili
mislila sem
da lažejo mi
ker niso kot jaz
te znati ljubili
Dolgo iskala sem pot
do tvojega srca
ko sem jo našla
sem se veselila
saj sem preprčana jaz bila
da sem ljubezen tvojo dobila
Končno sva roki svoji spojila
gledala skupaj v modro nebo
objemala se
in tiho govorila
takšna ljubezen
se izgubiti ne sme
Pa Bog ni uslišal najine želje
pretrgal je niti ljubezni te
namesto poljubov in srečnih nasmehov
poslal je solze
in samo gorje
Zato sva stopila daleč od sreče
nisva iskala pšgledov žarečih
stopila na pot sva
ki je naju peljala
tja kjer srce divje trepeče
Ne srečava se
ne vidiva se
pozabila sva na ljubezen dehtečo
stopava nekam po prašni poti
iščeva neke spomine
na srečo
Da, to je resnica, ki se ponavlja že tisočletja in potem se iz žalosti rodijo lepe pesmi.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!