hodiš po desni strani
z eno nogo po asfaltu,
z drugo po utrjenem pesku
nihaš z brado
vem, da ne žvečiš

vsakič te vidim prihajati nasproti
zjutraj se spuščaš s hriba
in popoldan se vračaš
lasje ti vodoravno štrlijo od lobanje
v megli in snegu, tudi v vetru

oblačila živahnih barv
migljajo okrog tvojih ledij
kot trepetlike
tvoje oči so brezizrazne

nisem te še videla na trgu,
čeprav v breg lezeš natovorjena
z vrečkami, iz katerih presevajo
pomaranče in kifeljčki

strmiš predse
nikoli ne dvigneš palca ali pogleda
enakomerno bredeš skozi oblak
in prebadaš svetlobo s svojo senco

kako moreš biti vedno enaka
zazdiš se mi kot kandelaber
in nenadoma pomislim,
da se prikazuješ samo meni

zato sprašujem zate
veterinar inkasant vaški opravljivki šofer šolskega kombija cvetličarka poštar župnik gostilničar sprehajalka psa grabljica kosec kretničar učiteljica petja krovec gobarica natakarice lovec tajnica strugar
odkimavajo

ne, nihče te še ni opazil
nihče te ne pozna

mogoče si samo moj privid
a poglobljene gube govorijo,
da tudi ti minevaš

torej si resnična

Ana Porenta