V tišini, ki jo veter je odnesel, strmim,
v prostranstvo nežnega nočnega plašča.
Štejem zvezde v njihovem bleščečem plamenu,
njih utripajoča luč, je kot šepet, ki se je napovedal.

Vsaka srebrna točka je neizrečena zgodba,
svetilnik upanja v tako globokem žametu.
V tišini teme, s sanjami, ki se bodo razkrile,
sprašujem se, kje spijo skrivnosti.

Luna, varuhinja, v svojem mehkem sijaju,
bdi nad deželami, kjer se sence lahko igrajo.
Medtem, ko jesenski vetriči začnejo svoj mehki tok,
nosijo odmeve iz dneva v noč.

Z vsakim bliskom moje srce hoče vzleteti,
nestrpno čakam, iščem tisto, kar je blizu.
Utrinke novih svetov za kozmičnimi vrati,
obljubo zore, v tišini, ki jo pozdravljam.

Oh, vzemi me, sladki veter, na svojih krilih veselja,
v dežele, kjer fantazije plešejo v nebo.
Kjer upanja niso omejena z mejami noči
in sanje tkejo svojo tapiserijo, neskončno in široko.

Tako stojim med zvezdami, iskalec sanj,
v tišini kozmosa se moj duh vzpenja.
Kajti odnesen z vetrom, v tej tišini se zdi,
da vesolje šepeta in skrivnost se v vetru upogiba.

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/190152/secrets

Tomaž Jevšenak