Iz sobe odnesem vse ure

za dneve tvoje odsotnosti.

V veličastnih pozah

zapredem pogrešanje

v kemijski balzam

želatinaste dremavice

na ravni umetnosti.

Čutim, da

skušnjava po osladnosti nihilizma

ne potrebuje odpuščanja.

Dovolj bo požirek

daritvenega hvalospeva

s priokusom blaženosti

in kvazi uporništva.

V odsotnosti čakanja

se pozornost pač samovoljno pase

pod visečimi mostovi

neizrečenih besed;

baranta s prekupčevalci molka in senc,

ob tem pa prešuštno škili tja gor

za angelskimi nasmeški

donkihotskega varuha

izgubljenih ur.

fionapanmor