
Od nekdaj sem si želel,
da bi jo tudi sam imel.
Šel sem jo iskat.
Da, res sem jo šel iskat.
Iskal sem jo po ulici,
a kmalu ugotovil,
da na ulici jih sploh ni.
Iskal sem jo v stolpnici,
a kmalu sem spoznal,
da tudi tam jih ni.
Šel sem naprej do reke,
kjer so bile.....same pokveke.
S sklonjeno glavo sem šel do zadnje hiše,
kjer je stala ONA.
Bila je vitka,
bila je krotka,
tako lepo je dišala.
Iz žepa sem povlekel dinarce,
jo objel in rekel: Hvala!!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Na Svoji Poti
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!