Ko sem prvič iz avta od daleč uzrl morje,

da je toliko vode, oko ni verjelo. 

Prelivalo se je čez vidno obzorje,

v trenutku srce si je k njemu želelo. 

Vedel takoj sem, da k njemu sodim, 

uživam ko plavam skoraj brez teže.

Ob njem se sprehajava, za roko te vodim, 

na plaži ležati tako se prileže.

Enako kot jaz, tudi ti ga ljubiš, 

lahko bi nekoč šla na morje živet.

Pobožam po licu te in mi obljubiš, 

s tabo grem tja, ker lepo je za umret. 

Dragon