POETA TAROK

XXII

Ris v naletu

Pesniško zbirko izdal sem .yu .si

Na ravni van Gogha! Prodal vsega tri.

Razdal sem ostalo. Nobelovo bi!

Sta v meni Clark Kent in pa Christian Grey.

Igram tisoč vlog. O zrcalce, povej,

kdo sem zares? Previharim vihar,

so milje do drage. Človeka nikar?

Nisem več žrtev. Prekinjen je krog.

Sledila bo igra zamenjanih vlog.

Jaz lovec, on plen! Naj bo v meni ujet.

Nobenih norčij več. Sam rišem svoj svet.

Za vsako rit šiba. Kazen za zločin.

Najbolje, da s klinom izbija se klin.

Obračam besede. Vrti naj se džin!

»Ko prebesediš, kar kvaka star džin,

se mu zvrti. Vse hitrejši bo spin.

Zamisli si flaško, zamašek in gin!

Vsrka ga noter, zapreš... Le spomin!

Bo godrnjal, potem prosil in klel.

Gluh bodi. Sam si ta križ si nadel.«

Al šepeta mi v snu. »Je oplel!«

Hvala nebesom. Urok dovršen!

Sfinga pripomni: »Na novo rojen.

Hierofantastično! Ris prebujen.«

Ne čutim zamere. Krivde ni več.

Se niti jezim ne. Ves sram je odveč.

Vrtim tisto flaško. Odpihne moj strah.

Morda štirje verzi. Zaključim na mah.

»Poletno dekle, čisto kratek zapis...

Nisem več Lyuto. Se vidim kot Ris.

Padel je škis, ki te gnal je v obup.

Čisto za konec ti dahnem poljub.«*

* vRISk

Matjaž Lutarič - Lynx