Raztégnile nad kamen so se veje,
da s senco ublažijo opekline,
saj pod pripeko silno se ogreje,
sežiga žile skalnate globine.

Pogled tako se v drug pogled zajame
in ni dreves med zrkli za hlajenje,
so le oči, rastoča strast, ki vname
kot suho dračje tiho koprnenje.

Drgeti tonejo do zarje rujne,
ko jim pripeva šum morja, škržatov
zvok neugnan med oleandre bujne,
ko sol oprime bosih se podplatov -

 
borovcev smola ne pripne obale,
odeje zvezd v spominih bodo spale.

pi - irena p.