Nevidno, prekrhko
nad mano cveti pisan vrt,
a vseeno ležem na tla
in roki zakopljem tako globoko,
da mi rjava prst sega vse do komolcev.
ravno prav hladna,
prhka.
domača.
vdahnem.
se s prsti sprehodim,
na slepo,
potem jih zatipam,
kot las tanke koreninice.
oko ne vidi,
otrok prepozna.
trudim se biti natančna,
da jih preštejem,
a se izmikajo.
trudim se biti nežna,
jih objeti,
pa se, že ob čisto narahlem vzgibu
po dolgem, počez
- razcefrajo, raztrgajo.
Všeč mi je to rahlo kopanje v prsti, popravi le:
se s prsti sprehodim,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ajdovakasa
- 27. 07. 2025 ob 22:16
- Prebrano 354 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 133.1