S teboj sem prehodila vse poti

poti s soncem obsijanimi

s kamenjem postlanimi

vse poti

ki vodijo od srca tvojega

daleč v gore

do srca mojega

Je včasih voda zašumela v potokih

in včasih ptice završale med oblake

je veter stresal veje vse do tja

kjer sivi so oblaki prihrumeli

nad zeleno trato

in toča padala je iz neba

Takrat so se roke najine sklenile

in topel val objemal moje je oči

ki zrle v zenice so tvoje črne

ko so se usta tvoja mojih dotaknila

položila žareči ogenj

ki še danes v prsih mojih tli

A veter vse spomine je odnesel

in srce ostalo prazno je

zastonj zdaj iščem odsev topline

na tiste davne dni

ki jih zasula je preteklost kruta

da spomin noben v srcu ne živi

Ostale so na licih solze slane

ki jih z roko otiram vsaki dan

da te moj pogled ne gane

da tvoja duša ti ne joče

ko modro se nebo odmika

in ko srce je polno ran

Milena