Moj gnus,

ne izvira iz (razgaljenega) telesa.

Moj sram

ne prihaja iz (razgaljenih) oblik besed.

Moja krivda, moja krivda.

Vedno na istem mestu v hiši,

vedno moja

in prilaščena.

Moja žalost,

ne pada iz mojih oči,

ampak priteče skozi hišna vrata doma.

Moji jezni (tihi) kriki,

uhajajo skozi ušesa

in predirajo male celice v možganih. 

Moje moje

ne prihaja iz mene,

ampak iz mame in očeta,

oken, zaves,

prostorov za kavčem,

sivin pod posteljo,

majhnih odprtin med polico in oblačili,

in zažgane polente

v polni kuhinji

ljudi.

majavalic