Svet se odvija med tem,

ko se jaz zavita v tvojem objemu skrivam. Pogoltnila sem prah s polic in pogrizla nohte na prstih do mesa.

Ta hiša diha z mano,

srce ji bije v ritmu dežnih kapljic.

Stene živijo spomine,

ki so že zdavnaj pozabljeni.

V kotih sob se zvijajo sence otroškega smeha,

ki ga še vedno lahko slišiš,

če le prenehaš živeti.

Skozi okna slišim kako nevihta spira prašno dvorišče in v meni se zbuja mir.

Robide so naredile invazijo na strehi najine majave hiše,

a njeni temelji so trdni in mogočni kakor 100letni oreh.

mejremameri