Neznanci so iz mene ustvarili zrna s katerimi so hranili ptice. Te ptice so s seboj odnesle tudi moje odstrižene pramene las in jaz sem kričala.

Veš včasih sem bila prelahka. Zdaj pa mi tlačijo  v glavo, da sem pretežka. Poskušam se zliti v kalupe družbe, ampak me je preveč.

Hočem si  razbiti lobanjo na tisoče drobcev po katerih bom z golimi stopali hodila.
Z vso svojo krvjo te bom mazilila po glavi in celotnem telesu.

Postriženi lasje samevajo v hladnem umivalniku. V kuhinji odmeva brbotanje vode in to sliši tudi najina soseda.
Jaz pa tebe čakam med oboki vrat ranljiva, poredna in nagajiva

mejremameri