sediva na spomeniku nekomu,

ki ga nihče več ne bere-

noge imaš čez granit,

jaz stegnem roko pod tvoje krilo.

rečeš:"A misliš, da bi bil ponosen?"

rečem:"On je mrtev, midva pa ne."

odpreva pivo,

vržem zamašek v rože pod kipom,

potisnem te nase-

promet v krožišču hupne v znak,

nekdo v daljavi reče, da sva prasca.

v smehu se ti polije pena po prsih,

obliznem jo,

spomenik molči,

midva pa tuliva v nebo,

kot da je vse vesolje eno veliko:

"Jebite se, še dihava!"

Taras Miller