
Dežne kaplje pot si rišejo po mojem licu
vroče so in boleče
tiho jih prenašam
ker vem da zame ni več sreče
Oodkar si roko mi podal
in izrekel krute mi besede
ki še zdaj plazijo do mojega srca
se zavedam
da za vedno izgubila tvoje sem poglede
A bolečino drugi mi želi pregnati
s pogledi in ljubeznijo
hoče srcu mojem še veselja dati
da ne bi se borilo z žalostjo
Zvezde iz oči njegovih grejejo moje srce
a jaz bojim se ga ljubiti
bojim ponovno izgubiti
modro nebo in zvezdice
A podala mu bom roko
da popelje me med travnike
da gledala bom ptice tam visoko
in rože pisane
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!