ŽENSKA JE ODLOŽILA SVOJO GLAVO
ženska je odložila svojo glavo
in na mostu so rezgetale ptice.
kje je tvoja kaplja, princeska,
kje presušeno brezno.
tvoje roke so kamnite kot jek postrvi.
nastrgal bom pesek in jih nahranil.
vsako jutro si priplešeš nov dan.
zvečer si gola in okrogla
kot zglajen kamen iz moje reke.
ko z nogami oblizuješ dno,
veke tvojih prstov
hladijo odsev lune.
plavaj, ženska, plavaj.
in ko boš v snu
sadila drobovja velikanov,
bom preoral korito
za mehek pristanek
tvojih sanj.
Samo da jo spet najde ... ( glavo). Če bo korito preorano ali pa ne!
LpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 18. 07. 2025 ob 10:29
- Prebrano 324 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 279.84