
veter potepuh
se češe
skozi mrežo grajskih vrat
in s krošnje cvetoče
stresa skrivnosti
zidov
okostja rib
v bronu
še pojejo
o davnem
morju
in tisti njeni
rdeči
lasje
so žareli
zgolj
v plamenih
sonca
Ob prebiranju tvojih pesmi me veter odnaša na panonsko morje.
Caki, saj veš, v nas ob Muri še vedno valovi tisto davno panonsko morje.... Rdečelaska je podoba zeliščarice, ki je bila zadnja žrtev radgonskih čarovniških procesov v poznem 18. stoletju. Pesem pa vzniknila na negovskem gradu :)
Čeprav tega ne moremo vedeti (kar pišeš v komentarju), pa iz pesmi veje nek starodaven in skrivnosten duh ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!