nismo vsi za prve vrste

kdo bi vedel zakaj vseeno

lovimo ostanke

(kot

nehote

nevede)

in se stegujemo za neulovljivim

upogibamo hrbte

v suhe zategnjene nasmeške

sklanjamo glave

da prikrijemo sram

klice zavisti

vse seveda zanikamo

neprijeten okus v ustih

pa ostaja

poplahujemo ga

znova in znova

s čimerkoli

z narejeno dobroto

s prikritim sovraštvom

z omamo

ki nas pusti pred zaprtimi vrati …

nada pecavar