Tiho žubori mirna reka skozi dolino
postrvi v vodi osvajajo tolmunov globino,
nekaj rastlinja na majhnih otočkih
nekaj cvetov plevela, zaradi obilja vode, popolnih.

Ob vodi se sklanjajo stara, mogočna, drevesa.
Med njimi je tudi kakšna tujerodna cipresa.
Kostanji in lipe in vrbe žalujke,
v jeseni, ko pride, mi kostanjev nasujte.

Stojim, sam, v vodi do gležnjev,
uživam v tišini narave – svoboden, brez čevljev.
S pisanim dežnikom na rami občudujem metulje
v daljavi nad gorami se pripravlja neurje.

Kar tu bi ostal in si na travi ležišče postlal,
s pogledom bi se na vsak nenavaden val odzval.
Zasanjan v senci moje barvne »marele«
s pogledom počivam na bogastvu moje dežele.

Tomaž Jevšenak