
Hegel se zlekne
sredi Ljubljane,
pride redar,
a Hegel ne vstane.
Pride župan,
a Hegel se roga:
kar daj, če si upaš,
jebemtiboga!
Pride duhovnik,
o grehu zavpije,
a Hegel mu križ
v mednožje zarije.
Tako gre poletje,
jesen tudi gre,
Hegel bo zimo
dočakal leže.
A mraz, ko pritisne,
nič prida ga ni -
Heglu raznese
srce in oči.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!