na pot, okrog treh
da te objamem, da ne bom do vratu zapeta
oblačila, bencin, cesta nema
šelestenje goleni skrito očem
pojoči me ogenj prevzema

hitim, hiti meglica
trenutek, duša čista
in roke molijo, glasba misli razpleta
vozim mimo smrek, zaprašenih ljubic, opustelih ravnic
ko moj vonj že slutiš, tvojo željo začutim

mesto, luči, vrveči mik
ljudje iz službe v trgovine, vsakdanji premik
mogoče danes kaj zanimivih slik
se mi zazdi, da moram desno
pogled v ogledala, postoj, zavij
še naprej, še hip
narašča vlaga
prelomim urbani okov
me tvoja bližina premaga

in greva tja, med dragulje dobro skrite
topel zrak, sveče, podobe rdeče
najdeva se, odvrževa vse
počakava še
ne
za zapahe pahneva razum
napeta mišica zveri, čaša koprni
teža in požar, viseči most, zareže noht v dlan

čelo
lica
tvoj nos v moj trebuh globoko zarit
na vrat se spušča znojen krik
tvoje naročje golta obline
vzdiguje se, meša
vdih in izdih
razprte peruti razteleša
z usti, vleče, srka
ritem, korenina
me zaobjameš, premečkaš
lupiš, ostrgaš
igraš na strune, se predaš

na pot, okrog devetih
da bom zgledna, vsa pripeta
pogladim obraz, brisača me otre
razmršim lase, zarišem horizont, srečna
vržena v pesem, ki se je zgodila ali ne

sheeba