
Gledal sem v zveznato nebo
in štel komete, ki so kakor vlakci
tisti majhni vlakci,
se spomniš, Karolina?,
v vrtcu sva se igrala z njimi,
ti vlakci - kometi so večali
razdaljo med nama,
kot da bi bila dve samotni galaksiji,
ki se ne bi poznali med seboj.
Tako je to v življenju, Karolina.
Ljudje vstopajo in izstopajo
brez da bi te pogledali,
brez da bi te hoteli pogledati.
Kdaj si me nazadnje videla, Karolina?
Kdaj si pogledala v zvezdnato nebo
v moji duši?
Zdi se mi, da si ena od potnikov,
ki vstopajo in izstopajo brez cilja.
Galaksij je mnogo, prav tako potnikov.
Le moja galaksija sameva.
V njej ugašajo zvezde in kometi.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!