KAROLINI

Gledal sem v zveznato nebo

in štel komete, ki so kakor vlakci

tisti majhni vlakci,

se spomniš, Karolina?,

v vrtcu sva se igrala z njimi,

ti vlakci - kometi so večali

razdaljo med nama,

kot da bi bila dve samotni galaksiji,

ki se ne bi poznali med seboj.

 

Tako je to v življenju, Karolina.

Ljudje vstopajo in izstopajo

brez da bi te pogledali,

brez da bi te hoteli pogledati.

Kdaj si me nazadnje videla, Karolina?

Kdaj si pogledala v zvezdnato nebo

v moji duši?

 

Zdi se mi, da si ena od potnikov,

ki vstopajo in izstopajo brez cilja.

Galaksij je mnogo, prav tako potnikov.

Le moja galaksija sameva.

V njej ugašajo zvezde in kometi.

orfej

Komentiranje je zaprto!

orfej
Napisal/a: orfej

Pesmi

  • 14. 07. 2025 ob 11:53
  • Prebrano 143 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 74.6

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!