Necivilizacija

Ne potrebujem

Tišine

Raje imam žvrgolenje

Ptic

Ki so svobodne zunaj

Tudi jaz se tako počutim

Ko jih poslušam

Nima vsak take sreče

Nekdo ne vem kdo

Žvižga na sto načinov

Preden pride

Do vhodnih vrat

Moje žvižganje

Je polomija

Ne gre mi

Še ptič me čudno gleda

Upam 

da me ne bo posnemal

Gledam po TV

Življenje pod ničlo

In njihov mraz

Ki ti naredi

Rdeči obraz

Res se mi zdijo

Hrabri ljudje

Še najbolj tisti

Ki so sami

Imajo samoto

Na vsakem kotaku

In ne hodijo v.trgovino

Vse kar potrebujejo

Naredijo sami

Od nenehnega boja

Za jelene

Medvede

In vse druge živali

Ki jih imajo tam

Imajo pa veliko psov

Ki tecejo z gospodarjem

Zadnjič je spal 

V enosobni hiši

Z dvanajstimi psi

Ta pogled je bil

Naravnost čaroben

Ti ljudje 

Čutijo tišino

Ves čas

Nikogar nimajo

Ne vem

Ali je to dobro

Ali slabo

Jaz in ogromno ljudi

Živimo v mestu

Imamo ceste

Trgovine

Leksrne

Pošte

In še veliko drugega

Nismo sami

In ne potrebujemo

Pušk na rami

Ker vse divje živali

Živijo v živalskem vrtu

Tukaj se moraš paziti

Edino ljudi

Res tako preživìš

Hvaležna sem

Da je tako

In tu bom tudi

Ostala

Čeprav bi mi bilo toplo

Spati z dvanajstimi psi

Jaz na mraz ne grem

IŽ-lev