Besede, ki so namenjene meni. 

Besede, ki so se rodile v tvoji prisotnosti. 

Besede, ki jih verjetno nikoli ne boš prebrala, 

saj bi izgubile ves svoj pomen. 

Besede, ki so se rodile brez njih. 

Za svoj zven ne potrebujejo črk ne ločil. 

Ne želim jih oropati bistva, 

jim vzeti prostora, veličine, večnosti. 

Življenja, nadaljevanja, trajanja.

Njihove lepote, ki živi v meni. 

Zaradi tebe. 

Če bi bile to sanje, bi bile najlepše. 

A niso. 

So moji občutki. Moja frekvenca. 

So moje življene,

ki so jih odprla tvoja vrsta. 

Kot varuhi najčistejsih energij, bitij ki vedo, 

da, ko se vstopi skoznje, obstajaš večplasten. 

Brez besed. 

Ki je beseda sama. 

Življenje. Resnica. Modrost. Prisotnost. 

Za to so besede prešibke. 

A ko se spremenijo v življenje, 

Ostanejo. 

Kot ti. 

Tudi brez njih letiš enako visoko. 

Globoko. 

Barby