Nekdo pošilja sive mi oblake

in hoče da me dež objema

stopa proti meni in 

končno si želi

da v obraz si zreva

So solze spolznele mi po licu

in tudi na njegovih licih se pozna

da grom in toča še prihaja

nad zeleno trato

kjer bova z roko v roki

se nežno ljubila

Oči se njegove topijo v mojih

s pogledi me ovija vso

prosi mene

naj ostanem tukaj

saj modro bo postalo najino nebo

In res vsi sivi težki oblaki so odšli

na nebu risale so pot si ptice

zapele pesem prelepo

obrisale z oči so najine meglice

presrečne da spet modro je nebo

Moja roka je v tvoji

toplina tvoja jo ogreva

naj nikoli me ne zapusti

in naj vedno v oči si sreva

Milena