II.

Bil je res lep pokop.

Pokojnega brodnika

pospremila na oni svet

premnoga žalna je poved,

kot: škoda ga je, pika.

Izguba za naš trop!

»Naš kraj ni dosihdob

še takega svetnika...«,

ostal župan je brez besed

in stisnil v dlan plavice cvet

mu je mlad vaški vikar,

češ, naj ga vrže v grob.

Mariji zdaj nov dom

je bil brodnika koča,

a, ker vse to dobila v last

na lepe je oči, jo glas

vesti očitajoče

trpinčil je in dvom.

Kot kakšen zli fantom

se v snu ji, sredi ločja,

je mož prikazoval, ki las

je belih bil in mrk v obraz;

oči so se mu žgoče

svetlikale kot króm.

Matej Krevs