lise brez pigmenta

jezero in sneg

oči v drug svet

narobe obrnjena pokrajina

en jok gora po dežju

kot besede mokrih grmičkov

šumim

vse stoji

voda

ki me po dlaneh poljublja

mah

ki utaplja moja stegna

zrak

ki čisti moja pljučna krila

zelena zelena modra očesa

jezik vseh ki se ne razumejo

gozdovi

glasovi

odsevi obrobnih smrečic me spuščajo v globine zgodb

in njihovih besed ki jih ne vem

in iščem v sebi

skočila sem v gosti zrak da me objame

in me krila zelenih pljuč

ujamejo v letenju

padanju

vrtenju

majavalic