V mislih sezidana
moja hiša je stara,
kremno bela,
z mehkimi robovi,
pelargonijami v loncih,
dvojnimi vrati in
prikupnim petelinom na strehi.
skozi mnoga okna me gledajo
vsi moji otroci,
vsi moji moški,
vsi moji starši,
vsi moji predniki.
včasih zvečer
posedam na zadnjem pragu
in jih kličem -
namesto da bi pritekli domov -
se nihče ne oglasi.
Čestitke k pesmi, ki pozunanja notranjo hišo ...
lp, Ana
Oo, to pa je lepo presenečenje.
Hvala, Ana
Pesem se me je res dotaknila. Vsi moji starši, vsi bi izpustil. Ali?
Caki- je z namenom tako napisano,
ker imam res “več” staršev.
Sicer pa hvala in
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ajdovakasa
- 12. 07. 2025 ob 06:42
- Prebrano 348 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 187.5