Nemška legenda

I.

Dekle z otožnimi očmi,

pozabljeno od vseh ljudi,

prišlo na trg v deveto vas,

v deveto vas, pomladni čas.

Na oknu hiše, ki se ji

najlepša in najvišja zdi,

sloni župan zmršenih las,

zmršenih las, debel čez pas.

Prav naglo jo ogovori:

Odkod, dekle, prihajaš ti?

Nič kaj mi znan ni tvoj obraz,

ni tvoj obraz, ne ta tvoj stas.

Si se zgubila? Brez skrbi,

tod mnogo dobrih je ljudi;

naš moto je - pomagam jaz,

pomagaš ti; vesela vas.

A nekaj me, priznam, mori.

Brodnik na parah nam leži,

ki vozil vse do sivih las,

do sivih las je splav za nas.

Morda zamenjaš ga prav ti,

vsaj nekaj zaslužila bi;

rabila boš, ko pride čas,

ko pride čas denar za spas.

Marija gleda ga, molči.

Pokima slednjič, se zvedri.

Župan ji da roko, tačas,

tačas zapoje zvon na glas.

Matej Krevs